Hudičev most

Prvi izmed mostov preko potoka Mostnica je bil zelo zahteven gradbeni podvig. Sezidan je v enem loku iz klesanega kamna nad globoko prepadno sotesko. Z mostom je baron Žiga Zois izboljšal in skrajšal tovorjenje železove rude in lesnega oglja iz okoliških gorskih območij do železarskega obrata, ki je nekoč stal ob Zoisovi graščini. Bohinj je bil dolgo časa najpomembnejše središče rudarstva, železarstva in fužinarstva v Julijskih Alpah. Zaradi nahajališč železove rude je bil stalno poseljen že v starejši železni dobi.

Svoje ime je most dobil po ljudski legendi: »Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto. Je pa nekdo rekel: “Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom.” Poglej ga, je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon*. Je pa odvrnil: “Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali.” Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: “Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj.” Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl.«

Zapisala: Marija Cvetek (Bohinjske pravljice).

*plačilo.